Tokrat nas je pot vodila v osrčje Gorenjske, v dolino Završnice. Reveža Jery in Matej sta morala vstati že ob štirih, saj sem moral biti v službi do 11. ure. Tako smo še v trdi temi krenili proti najvišjemu vrhu Karavank. S pomočjo naglavnih svetilk smo hitro prisopihali do Valvasorjevega doma. Na poti smo srečali planinko, ki se je že vračala nazaj v dolino!!! Mi optimisti pa smo mislili, da smo zgodnji. No, do vrha Stola potem nismo srečali nikogar več. Po dobrih dveh urah smo že stali na vrhu. Miha je nahranil ptiče, nato pa smo v lahkotnem tempu odbrzeli v dolino. Po štirih urah smo že sedeli v avtomobilih in šli vsak svojo pot. Uživali smo Mihc, Jery, Lovšetel in moja malenkost. Več pa na Jerijevem blogu