Nadobudni osnovnošolec iz Litije z petimi zmagami in skupno zmago v absolutni konkurenci hrvaške zimske lige.
Peter, sicer šele kolesar kategorije dečkov do 15 let je pred Istranom Alešem Hrvatinom zmagal v absolutni konkurenci Hrvaške zimske lige.
Peter (v Istri mu rečejo kar Pero Zupančić) je v desetih dirkah zmagal kar petkrat, nekdanji slovenski članski prvak Matej Lovše trikrat, Hrvatin pa le v deveti dirki, a je vedno pri vrhu.
Petrovi dosežki v letošnji zimi so med veliko starejšimi tekmovalci zares fenomenalni . Pred včerajšnjim finalom smo Litijanu zastavili nekaj vprašanj:
Kako si se odločil nastopiti na vseh desetih dirkah hrvaške zimske lige?
PZ: “Za nastop na vseh desetih tekmah sem se odločil zaradi dobrega treninga skozi zimo, druženja in predvsem boljših razmer, kot so pri nas.”
Sicer na dirkah med sezono nimaš priložnosti nastopati skupaj s starejšimi tekmeci, celo s člani. Te to dodatno motivira ali imaš pred njimi kaj “rešpekta”?
PZ: “Mislim, da se lahko že kar enakovredno kosam z boljšimi, mi pa še veliko manjka, da bi se lahko vozil z najboljšimi. Voziti tekmo s starejšimi od sebe je res krasno, saj šele takrat približno vidiš, kako se pelje na večjih in bolj zahtevnih tekmah. Seveda je to še dodatna motivacija, da se lahko pelješ z tekmovalci iz kategorij elite in st. mladinci, ... če jih pa celo prehitiš, pa si lahko kar mislite, kaj to pomeni za trinajstletnega kolesarja. Starejše tekmovalce seveda spoštujem in smo z mnogimi oz. že z vsemi dobri prijatelji.”
Lani si postal zmagovalec pokala za mlade in osnovnošolski prvak. Kakšni so tvoji cilji za letošnjo sezono?
PZ: “Postati zmagovalec v skupnem seštevku in osnovnošolskem pokalu mi je bilo seveda v veliko čast, saj sem tekmoval tudi z eno leto starejšimi tekmovalci, mi pa od lanskoletnih uvrstitev največ pomeni zmaga na državnem prvenstvu v vzponu v kategoriji do 17 let, saj sem ugnal vse starejše tekmece, med tekmo pa sem šel še na potrebo ... haha.
Cilji za letošnjo sezono so, da bi se čimbolje vključil v kategorijo U17, pričakujem pa tudi kakšno zmago, čeprav verjamem, da bo to letos težje, saj bodo tudi boljši tekmovalci. Seveda mi je največja želja postati državni prvak v Kamniku, saj je to tudi klubska proga in mi ustreza.”
Kako si našel pot v kamniški klub? V Litiji ga žal ni več ...
PZ: “Vse se je začelo, ko smo med počitnicami pred kakimi štirimi leti s prijatelji všasih odšli na kolo (seveda v gozd ...) in mi je to postalo zelo všeč. Naslednje leto sem začel kolesariti malo za dušo, kar je bilo ponavadi med vikendi z očetom ali bratom. Pred tem sva z bratom igrala nogomet in se nama je obema "zagravžal" tako, da nogometa ne maram več ... Ker se je moj brat veliko ukvarjal s tekom in kolesarstvom in ga je kolesarstvo še posebej navdušilo, sva leta 2007 odšla na državno prvenstvo v Kamnik, kjer je tekmoval njegov sošolec, kasneje pa sva izvedela, da sva v sorodu z Jernejem Muzgo (Calcitov tekmovalec kategorije elite, Litijan, op. p.), ki ga sploh nisva poznala, moj oče pa ga je. Tako smo se zmenili, da se enkrat dobimo in se malo pogovorimo okoli članstva v klubu. Seveda je bil moj brat navdušen in se je pred prvo tekmo v Tunjicah zmenil z klubom o članstvu, jaz pa sem takrat prišel bolj za hec, saj sem bil do takrat le enkrat na kolesu tisto leto. Na tej tekmi sem bil drugi in to mi je dalo dodatno spodbudo za udeležbo na vsaki tekmi v krosu. Takrat sem še nekaj obotavljal o članstvu, ampak sem si potem sredi junija kupil tudi novo kolo in takrat se je vse začelo zares. Lahko bi se reklo, da so glavni akterji za mojo kolesarsko kariero oče, brat, Jernej Muzga in prijatelji. To da je bil v Litiji včasih klub, sem izvedel šele lansko leto, je pa res škoda, da je propadel ...”
Kdo je tvoj vzornik?
PZ: “Lahko bi se reklo, da je to Nino Schurter, saj je še zelo mlad in njegov čas šele prihaja.”
(pa je že svetovni prvak med elito, op. p.)